Ime mi je Tadej Maver Guštin in bencin imam v krvi. Moja ljubezen do jeklenih konjičkov se rodi dokaj pozno, pri devetih letih. Vendar sem kmalu vse “zamujeno” nadoknadil …
A začnimo od začetka. Vsi veliki so bili najprej enkrat majhni. Tako je bilo tudi z mano. Mama bi vam vedela povedati, da je bila moja prva beseda »avto« in da so mi test za sluh namesto s številkami opravili z avtomobilskimi znamkami, vendar je oče zaslužen za ljubezen do motorjev.
S prvim minimotom sem se srečal kot otrok, pri šestih letih, vendar sem se nad njim navdušil šele pri devetih. Takrat sem prvič stopil na čisto pravo dirkališče. To se je zgodilo v Vrtojbi, kjer sem obiskoval tudi minimoto šolo.
In potem se je začelo zares …
Sezona 2018 – minimoto, kategorija Otroci 2
Prvič na državnem prvenstvu
Pri desetih me dobesedno vržejo v vode slovenskega državnega prvenstva v minimotu in vsi v družini se moramo naučiti plavati. Ko zdaj gledam posnetke svojih tedanjih dirk, vidim, kako neizkušen sem bil. V tistih letih smo vsi mladi minimoto dirkači občudovali vožnjo Etiena Kantarja Božiča, ki ga z našim znanjem ni bilo mogoče ujeti. Kljub svoji neizkušenosti pa vseeno dosežem skupno drugo mesto v kategoriji Otroci 2.
Sezona 2019 – minimoto, kategorija Otroci 2
Prve zmage
V sezoni 2019 je v naši kategoriji že več konkurence. Spoznam, da moram graditi na stilu vožnje in zato pridno vadim pod budnim očesom Jana Poropata. Jan je bil leta 2017 evropski prvak v kategoriji minimoto Open, leta 2019 pa tretje uvrščen v isti kategoriji. Poleg tega sta z očetom Valterjem že prava veterana minimota z veliko zakladnico znanja in za nas izvrstna prijatelja ter svetovalca.
Kljub temu, da se je moja vožnja precej izboljšala, sezono 2019 zaključim na skupno tretjem mestu v kategoriji Otroci 2. Zaradi poškodbe se dveh od petih dirk nisem mogel udeležiti. Sem pa zato druge tri dvakrat končal na prvem in enkrat na drugem mestu. Ni slabo, kaj?
Sezona 2020 – minimoto, kategorija Otroci 2
Državni prvak v kategoriji Otroci 2
V sezoni 2020 sem še bolj zagrizen in odločen osvojiti zmago. Žene me volja po temu, da svetu dokažem, kdo sem. In res, kljub prihodu Covida, ki kroji svoja pravila igre, se ne pustim motiti.
Na prvi dirki v Slovenji vasi imam tehnične težave in malo zamočim vse skupaj, priznam. Vendar se iz te lekcije veliko naučim in vse druge dirke odpeljem prepričljivo. Tako kar štirikrat zapovrstjo osvojim najvišje stopničke in seveda naslov državnega prvaka. Naslova sem zelo vesel, saj lahko tako lepo zaključim svoje zadnje leto v kategoriji Otroci.
Sezona 2021 – minimoto, kategorija Open
Prehod v kategorijo Open
Končno v sezoni 2021 preidem v kategorijo Open. Nov, močnejši motor, je fantastičen vendar na žalost teže obvladljiv. Tudi konkurenca se spremeni. Zdaj ne zobam več češenj z mulci, spoprijeti se moram z odraslimi. In med njimi je najtrši oreh Jan Poropat – nekoč učitelj zdaj tekmec.
Kot da vse skupaj ne bi bilo dovolj, se odločim, da bom dirkal tudi na italijanskem državnem prvenstvu v minimotu (CIV), kjer je konkurenca še bolj zagrizena.
Na koncu sezone prvič premagam svojega učitelja, Jana, kar je zame velik uspeh in motivacija za naprej. Sezono v Sloveniji zaključim na skupno drugem mestu, v Italiji pa na sedmem mestu.
Sezona 2022 – minimoto, kategorija Open
Ponovno državni prvak
Sezona 2022 je vse prej kot mlačna. Slovensko prvenstvo zaznamujejo zmage in porazi. Prav slednji so boleči, ker so večinoma posledica zunanjih dogodkov in ne moje vožnje. Kljub vsemu pa si na koncu sezone privozim naziv državnega prvaka kategorije Open.
Naslednji dogodek, ki se mi globoko vtisne v spomin je evropsko prvenstvo. Krasna izkušnja na nizozemski stezi TT Junior track. Na žalost tudi ta s pridihom obžalovanja zaradi snete verige, vendar je peto mesto na debiju vseeno lep uspeh.
V Italiji v sezoni 2022 z devetim mestom pridem v prvo polovico dirkačev kategorije Open A na tamkajšnjem državnem prvenstvu. Ponosen sem na ta dosežek, saj je konkurenca tu res huda, vendar s hudo konkurenco pridejo tudi odlične izkušnje, ki kalijo dirkača.
In za konec sezono 2022 zaznamuje še poškodba, ki zmeša štrene za sezono 2023.
Sezona 2023 – minimoto Open in Mini GP 10
Polomljena sezona
Odločimo se, da bom v Sloveniji v sezoni 2023 tekmoval v kategoriji Minimoto Open in Mini GP 10. Vendar se mi načrti podrejo že v začetku sezone, saj jo začnem poškodovan. Trem mesecem mavca sledi rehabilitacija in počasna vrnitev na tekmovalno stezo. Ta pozen povratek se mi kar pozna, saj vidim, da so moji konkurenti v Italiji med tem pridno trenirali.
Ko ravno nekako pridem v formo pa je tu že druga nesreča, ki me ponovno onesposobi za par dirk. Odločimo se, da Mini GP opustim. Tako je sezona čisto drugačna, kot sem si jo zamislil.
V Sloveniji izgubim naziv državnega prvaka in prvenstvo v minimotu končam drugi, z eno dirko manj in najboljšim časom na vseh dirkah, kjer sem dirkal, z izjemo Vranskega. MiniGP 10 vseeno končam na 4. mestu. V Italiji pa sezono zaključim na 20. mestu, z le polovico dirk.
Sezona 2024 – Yamaha R3
Debi v Yamaha R3 Cup Italia
Že dolgo so me ljudje spraševali, kdaj bom zamenjal minimoto za kaj večjega. No, prišel je čas. V sezoni 2024 se odločimo, za nakup Yamahe R3, saj nam je všeč koncept pokala Yamaha R3 Cup Italia: isti motocikel za vse dirkače.
Prehod iz malih koles in kartodromov na velika kolesa in svetovna dirkališča je kar naporen, vendar istočasno tudi izjemen izziv. Naučim se ogromno stvari, spoznam čisto drugi koncept dela, prvič sem v teamu. Spoznam svetovna imena motociklizma, z nakeaterimi se spoprijateljim.
Na stezi se učim kako voditi motocikel, kako izpeljati zavoje, učim se brati telemetrijo in razumeti moje šibke in močne točke. V letos izjemni konkurenci dosežem skupno 15. mesto v kategoriji bLU cRU. Ni slabo, vendar v naslednji sezoni ciljam višje!
Spremljajte me tudi na socialnih omrežjih!