Še en vikend v kombinezonu in čeladi … ta konec tedna sem preživel na Vranskem, kjer je potekala tretja dirka slovenskega državnega prvenstva.
Polom
Prvi prosti trening se je začel že v petek popoldne. Navdušen sem bil, da se vračam na Vransko, kjer sem pred letom dni osvojil svojo prvo zmago, zato sem komaj čakal, da pridem na stezo. Vse je šlo v redu, dokler se minimoto nenadoma ni ustavil. Kaj se je zgodilo? Mala katastrofa – skodelica sklopke se je dobesedno polomila. Bil sem res jezen, ker nisem več mogel trenirati, a na srečo nam je na pomoč priskočil Darjan Kantar Božič in sem lahko opravil nekaj krogov pred koncem prostih treningov. Proti večeru sta prispela Jan in Valter Poropat in z njima moja nova skodelica.
Dobra napoved
Sobota se je začela odlično, z zajtrkom prvakov. Bil sem v formi in to je bilo takoj jasno, saj sem po stezi kar letel. Dirkališče na Vranskem je hitro, precej dolgo (1.005 km), asfalt dobro drži in užival sem. Vreme je bilo sončno in nestrpno sem čakal na dirko naslednjega dne.
Muhasto vreme
V nedeljo zjutraj je bilo nebo oblačno in na trenutke je rosilo. Odločili smo se, da bomo preskočili prve uradne treninge v upanju, da bomo ugotovili, katere pnevmatike uporabiti. Proga namreč ni bila povsem suha, vendar tudi ne tako mokra, da bi bilo smiselno uporabiti pnevmatike za dež. Na žalost se situacija ni spremenila niti po eni uri in tako sem šel na stezo s pnevmatikami slick. Prvi krog je šel dobro, v drugem pa sem padel in si poškodoval zapestje. Nič resnega, a kljub temu je bilo naporno dirkati. Kvalifikacije so šle zelo dobro in uspel sem kar dvakrat postaviti do tisočinke enak najboljši čas. Pole position je bil moj.
In ponovno pokal
Prva dirka: po ogrevalnem krogu so nas obvestili, da ima eden od dirkačev tehnične težave. Uganite, kdo je bil to?! Ja, to sem bil jaz – baterije mojega transponderja (naprava, ki meri čas) so se izpraznile in časomerilec je transponder takoj zamenjal. 😮 Torej vse v redu. Ko se je dirka začela, sem bil tretji, vendar sem si ponovno priboril prvo mesto že v drugem krogu ter ga obdržal do prvega prehitevanja. Prehiteval sem enega od dirkačev, ki je za mano zaostajal za cel krog, ta pa me je pri prehitevanju drugega dirkača zadel in vrgel s proge. Na srečo nisem padel in sem nadaljeval dirko, vendar sem moral ponovno osvojiti prvo mesto. Uspelo mi je in zmaga je bila moja.
Druga dirka: Ponovno sem slabo začel in znova sem moral pridobiti dve mesti, da sem osvojil vodilno pozicijo, a sem vse probleme pospravil v dveh krogih. Nato sem do konca dirke vozil sam, zato tokrat ne boste našli veliko fotografij, kjer se bojujem z drugimi dirkači. Kljub temu sem bil na koncu dirke zadovoljen s še enim dobrim rezultatom, ki sem ga spravil pod streho. To so torej razlogi, da sem ta članek naslovil: Začel s polomom, končal s pokalom …
