Nekaj let je minilo, odkar sem napisala Članek, ki ga bodo razumele le mame … Tisto je bil nekakšen odgovor na (pre)pogosto zastavljeno vprašanje: »Pa se ti, mama, prav nič ne bojiš, ko sina vidiš takole dirkati? Te ni prav nič strah?«
V času, ki je minil, je Tadej odrastel, se z minimotom spopadel na državnem prvenstvu v Italiji, z njim je dirkal evropsko prvenstvo v Assnu, kupili smo »večji motor«, Ohvale, ki je pri nas ostal le kratek čas in uspešno smo preživeli debitantsko sezono na Yamaha R3 Cupu. Rekla bi, da smo naredili kar nekaj korakov, torej je čas, da vam povem, kaj vse se nam je pripetilo.
Od minimota do 300 kubičnega motorja
V predzadnjem letu, v sezoni 2022, ko je Tadej še dirkal minimoto, smo se začeli spraševati, kam naprej. V MotoGP se lahko namreč pride po veliko več poteh, kot se je prišlo včasih. Če ne veš, na koga se lahko obrneš za nasvet, zna biti stvar malce zapletena. Zato smo za prehodno obdobje med minimotom in 300 kubičnim motorjem izbrali motor Ohvale. Za nas osebno se je izbira izkazala kot napačna, dirkačem, z drugačnim dirkaškim ozadjem, bi morda ustrezala.
V sezoni 2024 smo se odločili, da se podamo v svet 300 kubičnih motorjev. Super, motor smo zbrali, kaj pa prvenstvo? V Sloveniji prvenstva za 300 kubične motorje ni. Po eni strani škoda, po drugi pa je Tadej dirkač, ki ga ne zanima nedeljska vožnja po stezi – zanj mora biti dirka boj, v katerem se vsakič lahko nekaj naučiš. Torej Italija. In ko smo se odločili za prvenstvo smo mislili, da smo zmagali, da drugih pomembnejših odločitev ne bo treba več sprejeti. Kako smo se ušteli …
Prva streznitev
Ko smo šli kupovati prvi motor, nas je prodajalec vprašal, če že imamo team. Team? »Ma saj ga ne rabimo, mi vse poštimamo sami …« tako nekako smo si zadali plan prvega leta. Zmotno smo namreč domnevali, da je mehanik najpomembnejši člen teama.
Prodajalec nas je le malo dvomeče pogledal in izjavil: »Če mislite, da bo šlo …« Pa je zazvonil prvi alarm v glavi. Poizvedovali smo in ugotovili, da morda brez teama res ne bo šlo.
Zakaj je potreben team, saj znam sam menjati pnevmatike in “pošraufat” motor!
Ja, vse lepo in prav, morda ste res odličen mehanik, vendar je za dirkanje na visoko kompetitivnem prvenstvu, kot je na primer Yamaha R3 Cup Italia, menjava pnevmatik zadnja stvar, ki se jo odkljuka. Pri nas pred vsako dirko šef mehanikov poskrbi, da ima vsak dirkač pravilno nastavljen motor, torej se pregleda vzmetenje, na podlagi telemetrije se nastavijo zobniki … in seveda se čisto na koncu pregleda tudi tlak v pnevmatikah. 😁
Po vsakem vhodu imajo dirkači briefing s telemetristom. Isto velja za konec dne, ko se z njim peš podajo na stezo. Mehaniki med tem pregledajo celoten motocikel, ga očistijo in pripravijo za naslednji dan. Telemetrist je tisti, ki vodi delo ekipe in tudi usmerja dirkača. Dobra ekipa in telemetrist, ki obvlada svoje delo, sta zlata vredna.
Prednosti dobrega prvenstva
Opozoriti vas moram, da lahko zelo veliko vlogo odigra tudi organizator dirke. AG Motorsport Italia, naš organizator, nam je namreč pomagal pri iskanju teama. Tudi ko smo imeli tehnične težave ali ko česa nismo vedeli, smo se vedno lahko obrnili nanj. Skratka dejansko nam je priskočil na pomoč in našel rešitev, ko so se stvari zapletle. In to naredi za vse dirkače prvenstva, brez izjem.
Tudi Yamaha sama izredno veliko vlaga v izobraževanje in rast svojih dirkačev. Letos se je Tadej, ker je prišel med 12 najboljših dirkačev, lahko udeležil izobraževalnega Campa z Doviziosom. 8 najboljših dirkačev je dirkalo svetovni Superfinale Yamaha R3 Cup-a. Zmagovalcu Yamaha drugo leto časti sezono na celotnem svetovnem prvenstvu. Ni slabo, kaj?
Kaj pa šola? Jo bomo kar na klin obesili?
Vemo, da se svetovni prvaki rodijo le redko in še ti pridejo na vrh le, če si pravi človek ob pravem času na pravem mestu. Ogromno fantov izredno dobro obvlada motor, pa ne bo imelo nikoli možnosti priti do svetovnega prvenstva.
Zato je za nas še vedno šola na prvem mestu. Tadej obiskuje drugi letnik Srednje tehniške šole v Kopru. Izbral si je smer strojni tehnik, ker »si rad umaže roke« in mu je bila gimnazija preveč enolična. Izbral si je STŠ, ker se na šoli resnično pridobiva kvalitetno znanje, ne le ocene. Študij želi nadaljevati na fakulteti.
Tadej živi in diha za motorje. Zato je bila izbira smeri preprosta. To, kar se je naučil v boksu, zdaj prenaša in izpopolnjuje na šolskih klopeh. Na STŠ-ju imajo zelo veliko posluha za njegove želje, tako so mu tudi lani omogočili, da je prakso pri delodajalcu opravljal v Bologni.
Ko se sanje uresničijo v osrčju Motor Valleya
Tadej je imel možnost obiskati podjetje Motori Minarelli v Bologni. Podjetje, ki dosega zavidljive uspehe tudi v cestno hitrostnem dirkanju, je leta 2002 prevzela Yamaha. S slednjo je Minarelli povzdignil kakovost svojih izdelkov v sam svetovni vrh. Ta kakovost je še vedno Minarellijeva odlika tudi potem, ko je lastništvo ponovno prešlo v italijanske roke. Motori Minarelli je leta 2020 kupil Fantic Motor (ja, prav tisti, ki ima svojo ekipo na prvenstvih Moto2 in MXGP).
No, na obisku pri Minarelliju, je Tadej očitno naredil dober vtis. Ko jih je prosil, da bi pri njih opravljal dva tedna prakse, smo od direktorja dobili prošnjo, naj ga pri njih pustimo vsaj za mesec dni, ker bodo v času Tadejeve prakse ravno razvijali nov motor in so ga želeli pri projektu.
Že prvi dan so ga sprejeli na oddelek R&D (raziskava in razvoj). Prvi tedni so bili posvečeni študiju, drugi del prakse pa je bil praktično usmerjen. Veliko je risal s programom tipa CAD, spoznaval procese, ki vodijo do izdelave motorja. Najbolj pa je ponosen na dejstvo, da je dejansko tudi sam prispeval svoj delež pri razvoju novega motorja. Tadej se je iz Bologne vrnil z več izkušnjami, kot je pričakoval, saj je s sabo prinesel znanje vrhunskih strokovnjakov. Sodelavci so ga motivirali in navdihnili. Kljub temu, da je z njimi ostal v stiku, Tadej komaj čaka, da se februarja ponovno srečajo v Minarelliju.
Česa smo se v teh letih naučili
Veliko, vendar lahko povzamem stvari na kratko:
Prvič: pravi dirkači so športniki. Moj sin preživi povprečno 6 do 8 ur tedensko v telovadnici in dodatnih 12 do 24 med vikendom na stezi. Ima toliko kondicije, da lahko pol ure v popolni opremi pri 38 stopinjah Celzija preklada svoj 150 kilogramov težak motor na stezi in ga to ne utrudi.
Drugič: alkohol, nikotin, droge odpadejo. Še Lekadol je težko požreti. Po vsem izobraževanju, ki ga je bil deležen s strani Slovenske Antidoping Organizacije (SLOADO) točno ve, katerih substanc ne sme vnašati v telo. In se tega drži (tudi ko mame ni zraven, da bi preverjala).
Tretjič: čas je dragocen. Malo ga ima, zato si ga zna razporediti. Ve, kdaj in kako se mora učiti, da mu ostane dovolj časa za to, kar ima rad.
Četrtič: v pravem okolju je možno marsikaj. Pogovorite se z ljudmi, ki imajo znanje, presenečeni boste, da ga je marsikdo pripravljen deliti z vami.
Kaj naj še rečem? Morda le to, da je slednji članek lahko odgovor na reakcijo očeta, ki si je prišel s sinom ogledati STŠ in je ob pogledu na Tadeja s svojim motorjem zmajal z glavo in rekel: »Sm pa že ne boš šou, tu so sami divjaki!«
Uživajte s svojimi najstniki, prehitro bodo odrasli.
– mama Kristina