Če me vprašate, kdo sem, vam bom odgovoril, da sem minimoto dirkač. Vsaj jaz menim, da me ta definicija najbolj opredeljuje. Vsi, ki me poznajo, vam bodo povedali, da živim in diham za minimoto.
Zame je minimoto več kot zgolj šport, je način življenja, saj kroji moje dneve in me opredeljuje kot osebo. Vse se je začelo kot igra … kaj kmalu pa je minimoto potegnil vase ne le mene, ampak celotno družino, ki mi stoji ob strani na tej moji športni poti.
Ker bi želel, da bi tudi kdo drug spoznal, če že ne vzljubil ta šport, gradim na treh zame zelo pomembnih vrednotah:
Ko sem bil otrok me je oče vpisal v minimoto šolo, da bi bil, ko odrastem, bolj premišljen voznik.
V minimoto šoli dobiš osnovo, ki ti bo koristila tudi, ko boš najstnik. V varnem okolju in pod budnim očesom inštruktorjev se je lažje učiti kot v najstniških letih, kjer je pomembno le, kako hitro si upaš peljati skozi ovinek. Skozi igro se naučiš stvari, ki ti v prihodnosti lahko rešijo glavo. In verjemite mi, ko enkrat okusiš stezo, te dirkanje po cesti niti malo ne zanima več. Zato vpišite otroke v minimoto šolo! Tudi sam grem večkrat tja na obisk in pomagam mladim dirkačem s prijazno besedo in nasvetom iz prve roke.
Odkar se ukvarjam s športom, sem spoznal, da mi športni duh res veliko pomeni. Ne mislite, da je minimoto edini šport, s katerim sem se kadarkoli ukvarjal; treniral sem košarko, še vedno treniram karate, pogosto tečem. Vsak od teh športov mi je nekaj dal, zato bi želel tudi jaz športu nekaj vrniti.
Zame biti športnik pomeni igrati po pravilih, biti fer, spoštovati druge, dajati dober zgled.Tudi ko nihče ne gleda. Lepo mi je, ko lahko razvijam in spodbujam športnega duha tudi skupaj z drugimi mladimi športniki. In če me boste vprašali, vam bom vedno povedal, da mora biti šport čist in fer, brez nedovoljenih sredstev in brez nedovoljenih trikov.
V Sloveniji se o motošporu (z izjemo Tima Gajserja) žal še vedno govori zelo malo. Na začetku sem bil kar malo razočaran, ko ljudje niso poznali minimota, vendar sem kaj kmalu opazil, da moj šport ni edini motošport, ki ga ljudje ne poznajo. Zato je še ena naloga, ki sem si jo zadal ta, da motošport in predvsem minimoto predstavim širši javnosti. V ta namen imam tudi v spletni reviji Študent stalno rubriko o športu, kjer predstavljam minimoto, motošport in pišem članke, povezane z motošportom. Poleg tega pa skušam minimoto predstaviti kar največjemu krogu svojih sovrstnikov, da tudi oni spoznajo moj šport.
