Dejstva o pokalu Yamaha R3 Cup, izkušnja kando in ponoven izziv na dirki v Mugellu

Mugello, kralj dirkališč

Druga dirka italijanskega prvenstva Yamaha R3 Cup se je odvijala na svetovno znanem dirkališču Mugello, ki gosti Moto GP, WSBK, F1 in podobne prireditve. Sam sem na dirkališču v Mugellu že vozil in povem vam, da je steza vse prej kot enostavna, vendar meni je zelo všeč. Posebnost te steze je, da ni ravna, temveč se neprestano dviga in spušča (veliko bolj, kot je vidno na TV ekranu). To pomeni, da moraš večkrat voziti »na pamet«, saj ne vidiš, kako se steza nadeluje po vzpetini. Steza pa je tudi precej dolga (5,245 km), zato jo mora dirkač kar nekajkrat prevoziti, predno jo obvlada. Zame kar lep preskok iz kartodromov, ki so navadno dolgi kilometer ali manj.

Zakaj Yamaha R3 Cup?

Letos se je pri meni veliko spremenilo. Najpomembnejša pa je bila vsekakor izbira prvenstva. Odločili smo se, da bom zaradi par razlogov dirkal Yamaha R3 Cup v Italiji.

Yamaha R3 Cup je del prvenstva Coppa Italia. Če bi moral prvenstva, ki nekako segajo v naš geografski okvir, uvrstiti po težavnosti, je najlažje prvenstvo Alpe Adria, ki ga poznamo tudi v Sloveniji. Potem pride MES (Moto Estate), prvenstvo, kjer je nivo že precej visok. Sledi Coppa Italia, najtežje prvenstvo pa je vsekakor CIV (italijansko državno prvenstvo). Kot popoln debitant se še ne čutim, da bi dirkal na CIV-u.

Pri Yamaha R3 Cup-u pa mi je všeč to, da dirkači tekmujejo z motorji le enega proizvajalca, s točno določenim pravilnikom, kaj se lahko in česa se na motorju ne sme spreminjati. Grobo rečeno, motorji so si precej podobni, torej je dirkač tisti, ki naredi razliko.

Še ena zelo pozitivna stvar Yamaha R3 Cup-a je pripadnost znamki Yamaha. Vsak dirkač dobi svojo uniformo: majico, jopo, Yamahin dežnik ter kit dodatkov za motocikel. Nasploh dirkače Yamaha R3 Cup-a v paddocku zelo hitro spoznate, saj smo »bLU cRU«. 😊

Še ena stvar, ki mi je zelo všeč, je, da nas, dirkače, Yamaha izobražuje v smislu športne rasti in izobrazbe v cestno hitrostnem motociklizmu. V času dirkaškega vikenda se lahko vedno posvetujemo z Yamahinim osebjem glede kakršnih koli vprašanj tehnične ali športne narave. Zelo dobrodošlo je tudi povabilo dirkačem, da brezplačno prisostvujemo na nekaterih dirkah WSBK-ja. Srečali pa nas boste tudi na določenih dogodkih, kot sta npr. sejma MBE v Veroni in EICMA v Milanu. Organizator pa poskrbi tudi za socializacijo, saj se z našimi družinami in teami vsako soboto v dirkaškem vikendu družimo na Pata Snack Partyju.

Yamaha pa za svoje dirkače poskrbi še na en način. Poleman prejme uro ali podobno nagrado znamke Yamaha. Na vsaki dirki prvi trije v skupni razvrstitvi prejmejo pokale in denarno nagrado. Ob koncu sezone prvi trije v skupni razvrstitvi poleg pokala prejmejo tudi bon za nakup rezervnih delov GYTR Yamaha.

Yamaha pa skrbi tudi za prihodnost dirkačev. Dirkači bLU cRU, torej dirkači mlajši od 18 let, sodelujejo v izboru za Superfinale. Superfinale poteka v okviru WorldSBK-ja. Yamaha podpira zmagovalca Superfinala tako, da mu na svoje stroške (plača mu motocikel, pnevmatike, bencin in prijavnino na dirke), omogoča udeležbo na dirkah FIM World Yamaha R3 bLU cRU. Najboljši bLU cRU vozniki iz svetovnih pokalov sodelujejo v izboru za Superfinale, ki poteka v okviru WSKB-ja. Zmagovalec pokala FIM World Yamaha R3 bLU cRU naslednje leto brezplačno tekmuje na svetovnem nivoju v ekipi Yamaha.

Kando – prijetno presenečenje

Odločitev kam iti je bila enostavna; zame je Yamaha »kando«. Kot Yamha lepo opiše na svoji spletni strani, je kando japonski izraz za globoko zadovoljstvo in navdušenje, ki ga občutimo ob srečanju z nečim, kar ima izjemno vrednost, kakovost in zmogljivost. To je razburljivo čustvo, ki nam popestri življenje in pospeši utrip srca. Kando je najboljši opis tega, kar čutim, ko se usedem na svojo Yamaho.

Ko gre zares – kvalifikacije in dirka

Zdaj lahko rečem, da sem se na svojo Yamaho že nekako navadil. To pa še ne pomeni, da je vse le še rutina. Moja ekipa me vedno znova popravlja, spreminja nastavitve in motor prilagaja mojemu stilu vožnje. Tako se je na primer telemetrist v soboto za drugo kvalifikacijo odločil, da bodo mehaniki naredili do zdaj največjo spremembo pri nastavitvi motorja. Sprememba se je izplačala, saj bi znižal čas, vendar se mi je na vhodu v zadnji zavoj, Bucine, snela veriga. Déjà-vu?

V nedeljo smo se v teamu pogovarjali, kakšna so naša pričakovanja za dirko. Ko sem omenil, da želim narediti čas 2’12, so me opozorili, da ciljam malo previsoko. No, jaz sem še vedno upal, da se mi bo želja uresničila …

Ko smo se podali na stezo, da bi prišli do startno ciljne ravnine, sem opazil, da mi quickshifter ne dela. Telemetrist mi je enostavno rekel: »Saj znaš voziti tudi brez njega,« in res je. Dirko sem začel malo nervozen, vendar sem vseeno startal bolje, kot v Vallelungi. Priključil sem se skupini za točke. V tretjem krogu sem uspel voziti celo 2’12:89! V četrtem krogu pa sem v zadnjem zavoju naredil veliko napako. Namesto da bi Bucine odpeljal v četrti prestavi kot vedno, sem ga v tretji. Napaka se je nadaljevala v San Donato in izgubil sem kontakt s skupino. Kljub temu sem poskusil obdržati svoje mesto, saj bi lahko v primeru več padcev vseeno osvojil točke. Tisti, ki ste mi sledili leta 2023, veste, kako je z mojo srečo. Skupno, sem dirko končal šestnajsti od dvaindvajsetih dirkačev (prvih petnajst dobi točke). Vseeno sem vesel, saj mi je uspelo braniti šestnajsto mesto tudi v zelo zapletenih situacijah npr., ko me je zadnji krog Giuseppe Castiglia napadel v Arrabiati 1 po notranji in sem obdržal zunanjo linijo in z njo tudi svoje mesto.

In kaj pravi Roberto Perlini, šef ekipe?

Naslednja dirka je 30 junija v Misanu, prva od dveh na tej stezi. Tokrat bo steza neznanka, saj se zaradi bolezni nisem udeležil treningov na prireditvi Yamaha day. Vseeno upam, da bom naredil do Misana, tudi s pomočjo fantastičnih ljudi, ki sem jih srečal na tej poti z Yamaho, še en korak naprej.