Opis steze Autodromo dell’Umbria
Prvi, oster, a dokaj hiter zavoj na tej stezi je Traliccio. Tu je treba paziti, kako pridete ven z zavoja, saj se steza nadaljuje v kratko ravnino, ki se zaključi z zavojem Vecchi Box. Vecchi Box je relativno počasen zavoj, ki vas ponovno zavrti za 180 stopinj.
Po zavoju Vecchi Box pridemo v zavoj Esse, ki se sicer zdi zelo preprost, vendar se nadaljuje v Tornantino, še en oster zavoj, ki ga je treba speljati relativno počasi.
In že smo pri zavoju Curva del Muro, 90-stopinjskem zavoju, kjer je treba zakasniti vhod. Pred nami je Rettilineo del Muro, najdaljša ravnina na dirkališču. Ravnino boste, tik pred zavojem Curvone, zaključili z najbolj silovitim zaviranjem na tej stezi. Zelo pomembno je, da Curvone pravilno speljete, saj je to ključna točka za vse naslednje zavoje.
Če želite pravilno izpeljati zavoj Monte Sperello, je pomembno, da iz 7. zavoja pridete do zunanjega roba steze. Nato morate vstop v Monte Sperello zakasniti, sicer boste prišli z zavoja široko in pokvarili zaporedje vseh ostalih zavojev do zadnje ravnine. Žrtvovati boste morali zavoja Zampini in Prima Esse (zakasnite vhod, da boste zavoj zaključili ozko). Pri zavoju Seconda Esse pa je ključnega pomena izkoristiti ves razpoložljivi prostor tako na vstopu kot na izstopu iz zavoja. Po Seconda Esse morate odpreti gas do konca, da boste na zadnji ravnini s polno močjo prečkali cilj.
Autodromo dell’Umbria v številkah
Dolžina steze: 2.507 metrov
Povprečna širina steze: 11 metrov
Dolžina startno ciljne ravnine: 710 metrov
Zavoji: 7 desnih, 4 levi
Leto otvoritve: 1973
Zgodovina dirkališča Autodromo dell’Umbria
Začetki
Spomladi leta 1972 so se ustanovni člani moštva Scuderia Carpine (Lorenzo Rondini, Giulio Capolsini, Umberto Mannocchi, Paolo Bietoloni, Gianni Moretti, Francesco Terradura in Giuseppe Tarpani) odločili, da bodo ustvarili majhno dirkališče, na katerem bi testirali in dirkali s svojimi dirkalniki. Tako so 7. aprila 1973 otvorili Autodromo di Magione.
Steza je bila dolga le 1650 metrov, a je bila že takrat tehnično zelo zahtevna. V kratkem času je dirkališče, deloma zaradi svoje osrednje geografske lege, postalo eno najpomembnejših dirkališč v Italiji.
Do leta 1979 je objekt upravljala Scuderia Carpine, ki pa ga je bila zaradi vse višjih obratovalnih stroškov leta 1979 prisiljena prodati. Avtodromu so priskočile na pomoč lokalne ustanove, na čelu s klubom Automobile Club di Perugia. Pod novim vodstvom se je dirkališče preimenovalo v Autodromo dell’Umbria. Odločili so se, da v imenu počastijo tudi spomin na dirkača Maria Umberta Borzacchinija.
Želja po razvoju
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je objekt začel razvijati. Precej so izboljšali varnost steze. Hkrati so jo tudi podaljšali, tako da je do sredine desetletja dosegla 2.507 metrov. Dirkališče je dobilo nov paddock, nove bokse in nove objekte.
Drugo tisočletje, druge posodobitve
Leta 2006 so ustanovili CNESS (Državni center za varnost v cestnem prometu), šolo varne vožnje za preprečevanje najpogostejših nevarnosti v cestnem prometu. Leta 2017 so izvedli obsežna dela na obnovi asfaltne podlage steze.
Dirkališče danes
Danes na Autodromo dell’Umbria potekajo različni tečaji vožnje za avtomobile in motorna kolesa, javni in zasebni dogodki ter promocijski dogodki, povezani s svetom motorjev in avtomobilov.