Rieti, južna Italija, skoraj 700 kilometrov od doma in pičlih 80 od Rima. Zakaj se človek neprijaznega deževnega dne poda v Rieti? Jaz si lahko predstavljam le en odgovor, zaradi italijanskega državnega prvenstva (CIV), ki je potekalo od 12. do 13. junija 2021 na dirkališču La Scintilla v Rietiju.
La Scintilla, zame novo dirkališče
Osebno nisem bil še nikoli na tem dirkališču, sem si ga pa pred odhodom na dirko ogledal preko interneta in se o dirkališču pozanimal pri prijateljih, ki so tu že dirkali. Kljub temu pa priznam, da me je srečanje z njim vseeno presenetilo.
Dirkališče je kratko (560 m), kljub temu pa precej tehnično, saj se zavoj nadaljuje v drugi zavoj in je ravnine le za spoznanje (70 m). Že takoj na začetku sem bil navdušen nad ovinkom Omega, podobnem tistemu, ki ga imajo na Sachsenringu. Omega ovinek je v Rietiju prisoten seveda v miniaturni različici, kar pa ne pomeni, da je manj težaven. Naslednja težava te steze je podlaga, saj asfalt na stezi ne drži enakomerno.
Dirkati na CIV-u
Dirkati na CIV-u je posebno doživetje. Prva razlika v primerjavi s slovenskim državnim prvenstvom je ta, da sta na CIV-u prisotne le dve kategoriji: minimoto in Thundervolt. Thundervolti so električni motorji, ki jih je pomagal razviti znan italijanski dirkač Loris Reggiani.
Italija ima v minimotu malo morje izvrstnih dirkačev. Zato so jih razvrstili v tri Junior kategorije in tri Open kategorije. Junior A kategorija se deli še na dve skupini, saj je število dirkačev res veliko in treba je doseči dobro uvrstitev na kvalifikacijah, da se sploh lahko kvalificirate za dirko. Tudi sicer v Italiji kvalifikacija na dirko ni samoumevna, saj se dirkači s prepočasno vožnjo preprosto ne uvrstijo na dirko. V Junior A kategoriji dirkači dirkajo z motorjem Polini, ki ga izžrebajo pred kvalifikacijami. Kategorija je primerljiva z našo Otroci 1.
V kategoriji Junior B imajo dirkači že svoj motor. Tu se dirka s podložko 15, medtem ko v kategoriji Junior C podložke ni več. V Sloveniji kategorije Junior C nimamo, saj ni dovolj dirkačev. O tem, kako je razdeljena kategorija Open, pa vam bom več povedal v naslednjem članku o CIV-u.
Dirkaški vikend
Zdaj pa si poglejmo, kako so šle dirke v Rietiju. Kot vedno se dirkaški vikendi v Italiji začenjajo v petek. Petek je namenjen prostim treningom, ko se dirkači, ki še nismo vozili na določeni stezi, lahko spoznamo s stezo. To je tudi dan, kjer je treba motor nastaviti in ugotoviti, katera je idealna linija. Ker v Italiji dirkam pod okriljem teama Giprime Squadra Corse (GHR), za nastavitve motorja tu skrbi moj, italijanski team.
V soboto pa sta najpomembnejši del dneva vsekakor kvalifikaciji. Da, dobro ste razumeli, dve kvalifikaciji. Če bi sobotni kvalifikaciji gledal skozi oči slovenskega občinstva, bi moral reči, da mi je šlo v Rietiju slabo. V Sloveniji sem namreč vedno med prvimi tremi, v Rietiju pa sem bil zadnji. Razočaran? Ne, realističen. Dirkači so v Italiji res dobri in jaz sem bil prvič na tej stezi.
V nedeljo sem torej startal z zadnjega startnega mesta. Z mano je bil moj mehanik, Giuseppe. Upal sem, da bom pridobil vsaj eno mesto, saj sem imel podoben čas kot dirkač, ki je bil pred mano. Na prvi dirki mi podvig ni uspel, na drugi pa sem se po lestvici dvignil za dve mesti. Skupno sem dirko končal na 6. mestu.
Kako smo se Slovenci odrezali na CIV-u?
| DIRKAČ | KATEGORIJA | SKUPNA UVRSTITEV | NAJBOLJŠI ČAS |
| Tristan Rupelli | Junior B | 26 | 38.772 s |
| Tadej Maver Guštin | Open A | 6 | 37.796 s |
| Jan Poropat | Open B | 12 | 37.253 s |
Zdaj me čaka dirka v Krškem, naslednji CIV pa bo v Ferrari. Spremljajte me še naprej in povedal vam bom, kako se Slovenci odrežemo na prvenstvu, kjer je svojo dirkaško kariero začel tudi Valentino Rossi.
