Vsebina, ki jo berete, je zgolj informativne narave in ne more zamenjati posveta z zdravnikom.
V motošportu je pravilna hidratacija zelo pomembna. Primeri, ko so imeli dehidrirani dirkači MotoGP-ja in Formule 1 težave, niso redki. Spomnimo se primera britanskega večkratnega prvaka v kategoriji superbike, Carla Fogartyja. Fogarty je leta 1997, na dirkališču Laguna Seca, zaradi hude dehidracije med dirko dvakrat bruhal. Podobno izkušnjo je doživel Mark Webber, dirkač Red Bulla, med VN Japonske leta 2007. In da po spominu ne brskamo preveč nazaj, se lahko spomnimo, Jorgeja Martina. Slednji je leta 2023 na VN Indije kljub hudi dehidraciji prečkal ciljno črto, vendar se je po koncu dirke počutil slabo.
Hidratacija je pomembnejša, kot si mislite
Zakaj je pomembno, da ste vedno dovolj hidrirani? Naj začnemo z dejstvom, da je v skeletnih mišicah 80 % vode, v krvi pa kar 93 %. Že minimalna dehidracija, kjer govorimo o izgubi 1 – 2 % telesne teže, lahko ogrozi vašo sposobnost koncentracije. Refleksi se upočasnijo in zato je verjetnost, da bomo storili kakšno napako in pozno zavirali večja. Preprosto povedano, med dirko je dehidracija kriva za več napak, kot robniki in prehitevanje.
Zakaj se med vožnjo z motorjem bolj znojimo kot navadno?
Dirkači, ki trenirajo na stezi, se navadno precej znojijo. Vzrokov je več:
- oblačila in zaščita, ki jo nosite (tehnična podobleka, kombinezon, rokavice, čelada, čevlji / škornji),
- visoka temperatura okolja,
- relativna vlažnost,
- trajanje treninga (več kot 1 uro),
- intenzivnost treninga.
Vsi ti dejavniki vodijo do povečane izgube tekočine.
Simptomi dehidracije
Prvi simptomi dehidracije se kažejo kot zmanjšana sposobnost odzivanja na dražljaje. Posledično se poslabšajo občutek za ravnotežje, zaznavanje in refleksi. Postanemo žejni.
Če izgubimo več kot 5 % telesne teže, se lahko posledice dehidracije pokažejo na možganih. Telo nam s slabostjo, glavobolom in utrujenostjo sporoča, da nekaj ni v redu. Dehidracija vpliva na kognitivne sposobnosti, kratkoročni in dolgoročni spomin, motorično koordinacijo, reakcijski čas, zaznavanje nevarnosti, koncentracijo in kontrolo.
Če se ne odzovemo pravočasno , lahko dehidracija doseže 10 % in prizadene srce in možgane. Pojavi se tahikardija, slabost, omotica, dvojni vid, lahko pa pride tudi do izgube zavesti in kome.
Telo se lahko na znatne izgube tekočine odzove tudi tako, da omeji znojenje. Posledično se telesna temperatura poveča, kar lahko privede do hipertermičnega sindroma.
Na dehidracijo moramo biti pozorni, saj celo blaga, vendar dolgotrajna dehidracija, poveča verjetnost za nastanek ledvičnih kamnov, težave z debelim črevesom in sečili.
Kdaj in koliko piti
Dirkačem svetujemo, da se pred dirko hidratirajo počasi (200 – 400 ml), na 30 – 40 minut. V tej fazi je priporočljivo piti izo-hipotonične napitke, torej z manj minerali, da se izognejo črevesnim motnjam.
Po dirki morajo dirkači vnesti v telo vso izgubljeno tekočino. Vodi je priporočljivo dodati tudi minerale in ogljikove hidrate. Zato vam svetujemo, da pijete blago hipertonične napitke z večjo vsebnostjo mineralov v vodi, kar pomaga k hitrejši in boljši regeneraciji.
Še en dejavnik, ki ga je treba upoštevati, je zunanja temperatura. Ko je zelo vroče, se človek bolj znoji, zato je treba tudi več piti.
In na koncu še zadnje priporočilo: če se želite odžejati, nikoli ne pijte mrzlih ali gaziranih pijač. Idealna temperatura za pijačo, ki naj nas odžeja, je med 15 in 20 stopinj Celzija.
Tudi hrana pomaga reintegrirati vodo v telesu
Vodo lahko reintegriramo tako s pijačo kot s hrano.
Hrana vsebujejo naslednje količine vode:
- sadje in zelenjava: 85 % – 70 %,
- meso, ribe, siri: 50 % – 60 %,
- kruh in izdelki iz moke: 20 % – 30 %,
- le nekaj živil, kot sta olje in sladkor, ne vsebujejo vode.
Naše telo pa lahko obnovi zaloge vode tudi s pomočjo oksidacije hranil (ogljikovih hidratov in beljakovin). Na ta način telo pridobi okoli 300 ml tekočine na dan.
